Vsak dan bi moral biti dan žena – pravijo posvečeni. O, saj je – takrat, ko se moški zaljubi. Ko se moški zaljubi v svojo izbranko, bi ji pod noge položil vse, kar premore in česar ne premore. Še več pa – med noge. A kaj, ko se ta nuja hitro izpoje, in izbrankam, ki so vmes postale del inventarja moške delavnice (ja, hudič je, ko začne moški imeti raje svoj francoski ključ kot njen francoski poljub), ostane le še en dan v letu – 8. marec, dan žena. Takrat je ženskam dovoljeno (cel svet se strinja), da so vesele, ker so ženske. In to je tako lepo od moških.
No, in ob enem takih dni se v nekem nočnem klubu zberejo tri odločne punce, ki imajo vsega dovolj, in se v svojih življenjih odločijo sprožiti revolucijo, ki naj bi jih pripeljala nazaj na piedestal srčnih izbrank svojih dragih. Uporabijo ves svoj arzenal pevskih, jezikovnih, gibalnih in kar je še takih ženskih vrlin, da z veliko natančnostjo razsvetlijo dotični problem, ga približajo publiki in na koncu ugotovijo ... ja, kaj ugotovijo? Da niso moški krivi, če se jim babnce pustijo. In še kaj. Vendar ne smemo vsega izdati, saj najbrž prisluškuje kje kak moški.